Boj proti dezinformacijam
Zgodovinska dejstva: ne Krim ne Donbas nista »od vedno ruska«
Putin je 22. oktobra 2026 dal intervju, v katerem je znova ponovil znane, a povsem napačne trditve: da so Ukrajinci in Rusi domnevno »en narod«, da obstajajo »iskonsko ruske dežele«, in druge kremeljske mite. Zato vam predstavljamo članek, ki še danes ni izgubil aktualnosti. Napisala ga je zgodovinarka in analitičarka Kateryna Shymkevych, avgusta 2025 pa ga je objavil hrvaški portal Index.hr. Članek ovrže ta priljubljeni kremeljski narativ.
Z začetkom ruske agresije proti Ukrajini in priključitvijo Krima leta 2014 je kremeljska propaganda v ukrajinskem in mednarodnem medijskem prostoru dejavno širila dezinformacije, da so bili deli ukrajinskega ozemlja od vedno ruski.
To je veljalo za Krim in jugovzhodna območja današnje Ukrajine. Ruski zgodovinarji ta ukrajinska ozemlja imenujejo Novorosija in trdijo, da jih je ustvarila Rusija. Od leta 2022 se je mitoma o Krimu in Novorosiji pridružil še en: da je Ukrajino ustvaril Vladimir Lenin.
Putin mitov o zgodovini Ukrajine ne širi naključno
Rusko vodstvo je poskušalo ustvariti podlago, da bi svetovno javno mnenje prepričalo, da ima Moskva pravico do prisvajanja Ukrajine, njenega ozemlja, zgodovine in kulture. To namerno potvarjanje zgodovinskih dejstev ruske oblasti širijo po različnih državah, da bi za Putinove ozemeljske zahteve do začasno okupiranih območij Ukrajine pridobile podporo ZDA in držav EU.
Tako Rusija znova postavlja pod vprašaj ozemeljsko celovitost in državnost Ukrajine. Podobno retoriko je bilo poleg Putina slišati tudi od takratnega madžarskega premierja Viktorja Orbána ter nekaterih proruskih zahodnih politikov in propagandistov.
Korenine ukrajinske države
15. julija Ukrajina obeležuje dan ukrajinske državnosti. Po podatkih Ukrajinskega inštituta za narodni spomin je prav 15. julija 988 kyjivski knez Volodymyr Svjatoslavyč sprejel krščanstvo, ta dogodek pa je postal ključen za nadaljnjo graditev srednjeveške države Rus s središčem v Kyjivu.
Prav v času vladavine kneza Volodymyra se je začela sistematizacija prvih pravnih norm (običajno pravo je nadomestilo kodificirano), oblikovali so se pravni sistem države, upravni aparat in vojska, kultura in izobraževanje pa sta ob razvoju cirilske pismenosti doživela razcvet. Velik dosežek kneza Volodymyra je bila izdaja lastnih kovancev s trizobom, ki je eden od državnih simbolov današnje Ukrajine.
Pod knezom Volodymyrom in njegovimi nasledniki je Rus s prestolnico v Kyjivu postala močna, mednarodno priznana evropska država. V 10. do 12. stoletju so Rus zaradi dejavnih diplomatskih, trgovskih in političnih odnosov ter dinastičnih porok priznavali Bizanc, Anglija, Francija, Švedska ter Ogrsko in Poljsko kraljestvo.
To izročilo se je nadaljevalo od 13. do sredine 14. stoletja, ko je politično središče države postala Gališko-volinjska kneževina, ki so jo srednjeveške kronike imenovale Kraljestvo Rusi. Knez Danylo je leta 1253 prejel krono od papeškega legata Opiza in bil kronan za prvega kralja Rusi.
Kontinuiteta skozi stoletja
Državotvorno izročilo ni izginilo niti takrat, ko sta sredi 14. stoletja Rus osvojila Veliko vojvodstvo Litva in Kraljestvo Poljska. Ukrajinci so ohranili svojo identiteto z jezikom, vero, izročilom, zgodovino in kulturo.
Novo obdobje državnosti današnje Ukrajine sta zaznamovali nastanek Zaporoške seče in ukrajinske kozaške države v 16. in 17. stoletju, proti katerima se je vojskovala poljsko-litovska Republika obeh narodov, nato pa še Moskovska država. Kozaško Ukrajino so dokončno podjarmili šele konec 18. stoletja.
Sovjetska okupacija
Po sovjetski okupaciji Ukrajine leta 1922 se je ime države spremenilo v Ukrajinska sovjetska socialistična republika. Vlada Ukrajinske ljudske republike je do leta 1992 delovala v izgnanstvu v tujini. Leta 1992 so državne simbole in arhiv UNR predali predsedniku Ukrajine Leonidu Kravčuku.
Po drugi svetovni vojni se je okupacija Ukrajine nadaljevala, pozitivno pa je bilo to, da so komunistične vlade Poljske, Romunije in Češkoslovaške pristale na zahteve ZSSR in odstopile ukrajinska ozemlja, ki so postala del sovjetske Ukrajine. Oblikovanje zemljevida današnje Ukrajine se je dejansko končalo leta 1954, ko je sovjetsko vodstvo zaradi gospodarske krize na Krimu sklenilo polotok priključiti Ukrajini.
Dolgo državotvorno izročilo
Današnja Ukrajina ima dolgo državotvorno izročilo, ki ni izginilo in se ni prekinilo, čeprav je bila Ukrajina del drugih držav. Ruska propaganda namerno zamolčuje številne podrobnosti, zlasti o kozaški Ukrajini in UNR, ki sta primera trajne državnosti in ohranjanja ukrajinske identitete.
Skozi stoletja se je s kulturnimi, verskimi in političnimi vezmi oblikoval današnji ukrajinski prostor, ki ga je Ukrajina leta 1991 z razglasitvijo neodvisnosti utrdila v mednarodnem pravu. Poleg tega se današnja kremeljska propaganda spretno izogiba dejstvu, da sedanja Ruska federacija ni neposredna naslednica nekdanjega Ruskega imperija pod vladavino dinastije Romanovih nemškega izvora, na katere moč se Putin in njegovo okolje tako radi sklicujejo.
Z vidika zgodovine in geografije je povsem jasno, da so prav ukrajinske dežele zgodovinska in pristna Rus, Moskovija pa je zgolj stranska veja razvoja srednjeveške Rusi.
Ruski ponaredki zgodovinskih zemljevidov
Priprave Rusije na vojno proti Ukrajini so temeljile na obsežnem potvarjanju zgodovinskih dokumentov in zemljevidov. Geografski in zgodovinski zemljevidi so postali pomembno orodje za ponazarjanje meja tako imenovanega »ruskega sveta« in ruskih posegov v ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Moskovski propagandisti so že dolgo pred agresijo na ruski televiziji prikazovali zemljevide Ukrajine, na katerih so bili Krim in deli nekaterih ukrajinskih oblasti označeni kot ruski. Taki zemljevidi so v Rusiji postopoma oblikovali javno mnenje, da ima Moskva domnevno pravico »vrniti« del ukrajinskega ozemlja.
Po okupaciji Krima in začetku ruske agresije v Donbasu leta 2014 je ruska propaganda s ponarejenimi zemljevidi stopila na mednarodno raven. Prek Ruskega geografskega društva, ki obstaja že od leta 1845, so se v tujih knjigarnah, knjižnicah, medijih in na družbenih omrežjih množično začeli pojavljati ponarejeni zemljevidi Ukrajine.
Krim in Donbas označili kot ruska
Na njih sta bila Krim in Donbas označena kot ruska, vse vzhodne in južne oblasti Ukrajine pa so bile vključene v »Novorosijo«. Še več takšnih izobraževalnih in informativnih gradiv propagandne narave se je pojavilo leta 2022.
Maja 2023 so ruski mediji in družbena omrežja objavili posnetek, na katerem Vladimir Putin gleda zemljevid iz 17. stoletja in na njem domnevno ne vidi Ukrajine.
Na tem zemljevidu, ki sta ga izdelala francoska kartografa Nicolas Sanson in Hubert Jaillot, Rusije ni – je le Moskovija, Ukrajina pa je označena kot Vkraine ou Pays des Cosaques (»Ukrajina ali Dežela kozakov«). Krimski kanat je na istem zemljevidu prav tako kot Ukrajina prikazan kot samostojna država.
Kartografi so takrat samostojnost držav označevali z različnimi barvami. Leta 1685, ko sta Sanson in Jaillot izdelala zemljevid, so bile torej Ukrajina, Krimski kanat in Moskovija (ne Rusija) ločene države na evropski celini.
Ponarejanje kot opravičilo za agresijo
Rusija z različnimi metodami na vso moč potvarja zgodovino, sprevrača dejstva in ponareja zgodovinske dokumente, da bi že leta upravičevala agresijo proti Ukrajini in domnevno pravico do dela ukrajinskega ozemlja.
Kremeljska propaganda pogosto prezre dejstvo, da ukrajinski zgodovinarji sodelujejo z evropskimi arhivi in znanstveniki, ki pomagajo v boju proti takšnim moskovskim lažem o državnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.